Grad
Murska Sobota

Renesančni grad z baročnimi elementi

Grajsko poslopje kaže v svoji zasnovi podobo renesančnega dvorca s štirimi vogalnimi stolpi, ki so povezani s trakti. Iz 16. stoletja izvirajo ohranjeni kamniti okenski okvirji, niše in lok severnega portala. Sedanja podoba je odraz gradbenih posegov v 18. stoletju, ko so Szapáryji grad spremenili v razkošen podeželski dom.

Kronologija gradu Murska Sobota

Murska Sobota, Belmura, Muraszombat, Olsnitz

  • 1255

    Prva omemba dvora Bel Mura.

  • 1265

    Prva omemba zemljišča Belmura.

  • 1297

    Lastnik posesti naj bi bil Štefan iz dolnjelendavske rodbine Buzád-Hahold. Prva omemba cerkve sv. Nikolaja na zemljišču Belmura.

  • 1307–1342

    Nikolaj I. iz rodbine Amadé Gutkeled združi posesti Gornja Lendava in Murska Sobota s sedežem v Gornji Lendavi.

  • 1348

    Prva omemba kraja z imenom Murazombatha.

  • 1365–1366

    Rodbina Széchy dobi in prevzame okraj Belmura z mestom Murska Sobota od kralja Ludvika I. Anžuvinca.

  • 1398

    Omemba dvora Mura Zombotha.

  • 1478

    Omemba gradu v Belmuri (castellum in Belmwra).

  • 1498

    Omemba gradu Murska Sobota (castellum Mwrayzombath).

  • 1540– 1570

    V času lastništva Margarete Széchy in njenih soprogov naj bi potekala osrednja gradnja današnjega renesančnega dvorca.

  • 1570

    Posest podeduje Tomaš III. Széchy iz rodbinske veje Rimaszéch.

  • 1652

    Mesto Murska Sobota je razdeljeno med družini Széchy de Rimaszécsi in družini Batthyány.

  • 1669

    Lastniki gradu Gornja Lendava in dvorca Murska Sobota so Peter, Gašper in Jurij Széchy de Rimaszéch.

  • 1685

    Po smrti zadnjega med brati Petra je lastnica Murske Sobote sestra Julijana Széchy s soprogom grofom Francem Kéryjem.

  • 1687

    Peter Szapáry za 35.000 forintov kupi posest z mestom in gradom Murska Sobota, trgom Martjanci, 39 vasmi in 3 pustami.

  • 1690

    Peter Szapáry kupi gospostvo Szécsisziget in postane baron.

  • 1722

    Szapáryji postanejo grofje.

  • 1730

    Murskosoboško gospostvo si delita rodbini Szapáry z gradom Murska Sobota in Batthyány z gradom Rakičan.

  • 1930

    Na veliki dražbi premoženja Szapáryjev je razprodana skoraj vsa oprema gradu.

  • 1934

    Občina Murska Sobota kupi grad za svoje potrebe.

  • 1941–1945

    V gradu so sodišče in zapori.

  • 1996

    Vpisan v register nepremične dediščine kot spomenik lokalnega pomena v lasti Mestne občine Murska Sobota.

  • 2017

    V celoti predan v upravljanje Pomurskemu muzeju Murska Sobota.

Grad Murska Sobota - 16. stoletje–21. stoletje

Soboški grad je zasnovan v obliki pravilnega renesančnega kastela. Štirje enako visoki trakti obdajajo pravokotno notranje dvorišče, k zahodnemu traktu je prizidana poznobaročna grajska kapela z zvonikom. Trakte na vogalih povezujejo poudarjeni izstopajoči stolpi pravokotnega tlorisa.

Stavba obsega pritličje, gosposko nadstropje in mezzanin nad njim. Sedanja podoba kaže baročne posege iz 18. stoletja, ko so ga Szapáryji spremenili v razkošen podeželski dom.

Dvoriščne trakte so obzidali z arkadami, uredili severno baročno pročelje, dozidali grajsko kapelo (danes poročna dvorana) in naročili iluzionistično poslikavo salona v prvem nadstropju. Salon zajema dve nadstropji, poslikava povzema elemente klasicistične arhitekture s cvetličnim okrasjem.

Na oboku so v Alegoriji miru združeni mitološki liki Atene, Aresa in Herkulesa ob spremstvu puttov, ki v parih nastopajo tudi na stenah. Veličasten vtis je izpopolnjen z rokokojsko pečjo, ki je bila rekonstruirana v začetku leta 2018 s pomočjo evropskih sredstev programa Interreg S-V Slovenija-Avstrija, ter kosi originalne opreme, ki je ostala po dražbi leta 1930.

Severni portal je poudarjen s triosnim rizalitom. Nad žlebljenim okvirjem s potlačenim lokom, členjenim s konzolama in sklepnim kamnom, so tri visoka, polkrožno sklenjena vrata. Stranska imajo v spodnjem delu kovano ograjo, srednja ga nimajo. V mezzaninu so ovalna okna s profiliranimi okvirji in sklepnimi kamni na vrhu.

Nadstropje in mezzanin sta členjena s štirimi pri vrhu ornamentiranimi plitvimi pilastri z reliefnimi kapiteli, ki nosijo gredo. Čelo s trikotnim sklepom je volutasto oblikovano, med dvema pilastroma je mansardno okno in nad njim ura.

Najlepši baročni element soboškega gradu je kamniti portal vzhodnega trakta. Zunanji okvir oblikujeta dva pravokotna stebra, ki se preko kapitelov ovijata v voluti ob konzolnem sklepniku.

Znotraj okvirja je vhod z močno potlačenim lokom, katerega čelo prepleta baročna ornamentika, izdelana v štuku. Ob straneh sta ornamentalno okrašena stebra, na katerih stojita vitka atlanta, ki nosita kapitela, na katerih počivata vogala balkona z bogato balustradno ograjo.

Os portala nadaljujeta v nadstropju do grede plitka pilastra, med katerima je balkonski vhod z razgibanim čelom.

Portal datira v 18. stoletje, a je bil na vzhodno pročelje vzidan pozneje, verjetno konec 19. stoletja. Krasil je namreč palačo Grassalkovich v Budimpešti, ki je bila porušena pri modernizaciji mesta.

V času zadnjega soboškega grofa Ladislava Szapáryja je bil grad razkošno opremljen s historičnim pohištvom in umetninami, ki so bili večinoma prodani na dražbi v letih 1930 in 1931. Podobe soban so ohranjene na fotografijah s konca 19. stoletja.

Grad Murska Sobota je umeščen v sredino danes mestnega, nekoč grajskega parka, ki je bil kot angleški park zasnovan v 18. stoletju. Park se še danes ponaša z večstoletnimi hrasti, raznolikimi, tudi eksotičnimi drevesi in cvetočim grmičevjem.

V preteklosti so grofje eksotične rastline v mrzlih mesecih hranili v oranžeriji, zimskem vrtu, na južni grajski strani (danes prostori grajske dvorane).

Tudi sama grajska stavba je bila še v začetku 20. stoletja v pritličnem delu severne in zahodne strani porasla s trirogeljno vinsko trto, stene kapele na slednji so bile v celoti odete v zelenje.

Drevored od vzhodnega, mestnega pročelja, ki nosi ime Trubarjev, je bil zasajen leta 1937. Jagnjedi oz. laški topoli so bili 1965 zamenjani s hrasti, ki še danes tvorijo zeleno os med baročnim portalom in evangeličanskim cerkvenim kompleksom.

Grad Murska Sobota je v 20. stoletju doživel tudi dozidave, ne le že omenjeno obnovo. Leta 1939 je mestna uprava določila, da se odpre nov kino v grajskem poslopju. Za dostop v dvorano je arhitekt Franc (Feri) Novak med južno steno in jugovzhodni stolp prislonil stopniščni prizidek. Vhod v kino je bil speljan skozi danes zazidana vrata na vzhodni stranici omenjenega vogalnega stolpa.

V začetku 60. let prejšnjega stoletja so porušili poslopje grajske konjušnice, ki je stalo pred severno stranico gradu. Danes je na tem mestu urejeno otroško igrišče.